Gnojenje z živinskimi gnojili je nujno potrebno, o ob spoštovanju predpisov, kdaj in kako gnojiti, da se prepreči morebitno onesnaženje vode z nitrati. Čeprav pr item opravilu brez smradu v okolici ne gre, pa ga je mogoče v določeni meri zmanjšati.

Gnojilo je katera koli snov, ki vsebuje dušikovo spojino/spojine in je namenjena spodbujanju rasti rastlin. Organska gnojila so živinska gnojila in druga gnojila organskega izvora, kot so komposti iz rastlinskih ostankov, blato čistilnih naprav, ostanki predelave bioplinarn, mulj, šota in druga gnojila v skladu s predpisom, ki ureja uporabo iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu, in predpisom,  ki ureja obdelavo biološko razgradljivih odpadkov.

Živinska gnojila so hlevski gnoj, gnojevka in gnojnica. Hlevski gnoj so iztrebki domačih živali, kot sta blato in seč, pomešani s steljo. Gnojevka so iztrebki domačih živali, kot sta blato in seč, brez ali z manjšim dodatkom nastilja in z večjim ali manjšim dodatkom vode. Gnojnica je mešanica seča domačih živali z vodo in snovmi, ki nastajajo iz seča zaradi naravne presnove, ter odcednih voda iz gnojišč. Med živinska gnojila uvrščamo tudi kompostiran hlevski gnoj.

Zaradi varstva voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov je celotno območje Slovenije opredeljeno kot ranljivo območje, kar določa Uredba o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov (Ur. l. RS 113/2009). Zato je za celotno Slo­ venijo določen maksimalni letni vnos dušika iz živinskih gnojil, ki ne sme presegati 170 kg N/ha kmetijskih zemljišč v uporabi, na ravni kmetijskega gospodarstva. Uredba tudi določa čas, ko je gnojenje z gnojevko in gnojnico na zemljiščih brez zelene odeje prepovedano-to je: od 15. novembra do 15. februarja. Na zemljiščih z zeleno odejo pa je: gnojenje z gnojevko in gnojnico prepovedano od l. decembra do 15. januarja, vedno pa je prepovedano na tleh, ki so nasičena z vodo, prekrita s snežno odejo in na zamrznjenih tleh.

Na kmetijskih površinah ob vodotokih je pri gnojenju z organskimi gnojili treba upoštevati obvezen odmik, in sicer petmetrski odmik gnojenja pri vodotokih II. reda (pritoki Sore) in 15-metrski odmik gnojenja pri vodotokih I. reda (Sora). Nadzor nad izvajanjem uredbe izvajajo inšpektorji, pristojni za kmetijstvo, ki lahko ob ugotovljenih nepravilnostih pravne in fizične osebe oglobijo s 400 do 5000 evri.

Tako živinska kot mineralna gnojila je treba uporabljati gospodarno, torej v skladu s potrebami rastlin. Te se določijo na podlagi pričakovanih pridelkov, tipov tal, razmer v tleh, podnebnih razmer, rabe zemljišč in drugih pridelovalnih razmer.

Z gnojenjem vračamo zemlji le tisto, kar smo ji s pridelkom odvzeli. Dober gospodar na svojih zemljiščih skrbi za redno vzdrževanje in obdelovanje kmetijskih zemljišč, skrbi za vzdrževanje in izboljševanje rodovitnosti tal z ustreznim načinom rabe, upošteva strokovna priporočila o gnojenju z organskimi gnojili itn.

Za strokovno utemeljeno in gospodarno gnojenje sta osnovna pogoja poznavanje fizikalnih lastnosti določene površine in poznavanje kemičnih lastnosti zemlje, ki jih ugotovimo z analizo. Osnovna kemična analiza zemlje nam poda parametre o vsebnosti organske snovi v tleh, kislosti tal, pH, vsebnosti P205 in K20. Specialna analiza za pridelovalce sadja in zelenjave pa nam poda tudi vrednosti mikroelementov v tleh. Na osnovi take analize v strokovni službi pripravimo gnojilni načrt, torej, kaj in koliko zemlji še manjka za zagotovitev osnovne založenosti. Pri tem upoštevamo najprej hranila iz živinskih gnojil, ki jih imajo kmetje doma, in izračunamo, kaj in koliko mineralnih gnojil bo še treba dokupiti za doseganje zelenega pridelka.

Vloga organskih gnojil v tleh je znana že več kot tisoč let. Pred leti so bila organska oziroma živinska gnojila že manj cenjena. Danes pa zaradi dragih mineralnih gnojil iz uvoza spet dobivajo vse večji pomen pri gospodarnem kmetovanju, kar je tudi prav.

Živinska gnojila so nepogrešljiv vir humusa v tleh, s katerim ohranjamo trajno rodovitnost. Z njimi oskrbujemo tla z rastlinskimi hranili, ki so večinoma vezana na organsko snov in počasi dostopna rastlinam. Primeren čas za gnojenje z organskimi gnojili je takrat, ko rastlina raste. To najlažje zasledujemo pri gnojenju travinja, pri gnojenju poljščin in vrtnin pa moramo živinska gnojila zadelati v zemljo že pred setvijo, jih torej dati na zalogo.

Prebivalci na podeželju se večkrat soočajo s problemom neprijetnega vonja, ki se pojavlja pri gnojenju kmetijskih površin z živinskimi gnojili predvsem z gnojevko. Plini, ki se pri tern sproščajo, niso v tako velikih koncentracijah, da bi bili škodljivi za zdravje. So pa vseeno zelo neprijetni in moteči za prebivalce v okolici večjih kmetijskih področij, saj je tam gnojenje z gnojevko praviloma po vsaki košnji. Prav tako je priporočljivo (to določajo tudi občinski odloki o cestah). da je treba po končanem gnojenju cesto očistiti, da zaradi navožene zemlje in gnoja na cestišču ne bi bila zmanjšana prometna varnost.

Za zmanjševanje neprijetnega vonja poznamo na tržišču dva pripravka, ki ju uporabljamo za izboljšanje uporabnosti gnojevke in gnojila. Oba pripravka tudi dokazano zmanjšujeta sproščanje plinov pri aplikaciji gnojevke.

Plocherjev preparat za gnojevko in gnojnico spreminja zorenje obeh iz anaerobne (gnijoče) v aerobno (trolmečo) obliko. Zato se izboljša tudi klima v hlevu, zmanjšata se populaciji muh in patogenih organizmov, gnojevka postane bolj tekoča in homogena. Potreba po mešanju gnojevke se zmanjša, njena Ph-vrednost se zniža. Amonika se veže v amonijev karbonat in v beljakovine mikroorganizmov.

V hlevu se tako občutno izboljšajo mikroklimatske razmere, saj se sprošča manj amoniaka, žveplovodika in ostalih plinov neprijetnega vonja. Pri aplikaciji take gnojevke po zelenih rastlinah ne prihaja do ožigov. Hranila v gnojevki so močneje vezana in se manj izpirajo v tla, kar zmanjša nevarnost za onesnaževanje voda. Taka aerobno preperela gnojevka pospešuje tvorbo humusa v tleh in izboljšuje rodovitnost tal. Vsi Plocherjevi preparati so dovoljeni tudi pri ekološkem kmetovanju.

Pripravek Glenor KR+Zn/Se krmimo živalim in jih s tem oskrbimo tudi s cinkom in selenom. Poleg zmanjšanega smradu pri aplikaciji gnojevke se občutno izboljša klima v hlevu, gnojevka postane bolj tekoča in homogena. Taka gnojevka spodbuja rast korenin in ne povzroča ožigov, četudi ni razredčena z vodo. Rastline, gnojene s tako gnojevko, so tudi odpornejše na sušo. Amonijak se pri teh gnojevkah veže na minerale gline in površino alg. To se delno dogaja že v prebavnem traktu živali pa tudi med skladiščenjem. Pri uporabi take gnojevke se sporošča občutno manj neprijetnega vonja. Ugotovili so tudi, da lahko živinorejske kmetije z uporabo Glenor KR+Se/Zn in obtežbo živali vsaj 1,8 GVŽ/ha pridelujejo krmo za živino brez dodatnega gnojenja z mineralnimi gnojili. Pripravek Glenor KR+Zn/Se se lahko uporablja tudi v ekološkem kmetovanju.

German Pivk, Kmetijsko gozdrarski zavod Kranj

Gradbeni in azbestno-cementni odpadki

Občina Gorenje vas – Poljane skladno z Uredbo o ravnanju s komunalnimi odpadki ne sme več prevzemati gradbenih odpadkov in odpadnih azbestno-cementnih izdelkov (salonitna kritina, cevi ipd.), ker ti odpadki ne spadajo med komunalne odpadke. Kristina Knific z občinenam je pojasnila, da zato ni več mogoče oddajati teh odpadkov v zbirnem centru Todraž.

Gradbene odpadke lahko oddate pristojnemu zbiralcu the odpadkov. To je npr. Gramoznica Bistrica, in sicer po predhodnem dogovoru z upravljalcem gramoznice, ki je dosegljiv na telefonski številki 041-731-030.

Nekaj časa bo še možna oddaja na deponijo nenevarnih odpadkov v Draga, kjer se je prav tako treba prej dogovoriti, in sicer lahko to storite preko telefonske številke 04/513-15-25.

Odpadne azbestno-cementne izdelke (sa­ lonitna kritina, cevi ipd.) je mogoče oddati na deponijo nenevarnih odpadkov Ostri vrh pri Logatcu, in sicer po predhodnem dogovoru z upravljavcem. Pokličite telefonsko številko 01/750-81-14 ali 041/716-619.

Stroške prevoza in odlaganja morate plačati sami. Za dodatne informacije lahko pokličete Kristino Knific na številko 04/518-31-22.

Ohranjanje kulturne dediščine