Spomladi načrtovanje gredice za vrt je odličen način, da se kar najbolje pripravite na sezono. Tukaj je nekaj korakov, ki jih lahko upoštevate:
- Izberite rastline, ki jih želite saditi na vaši gredici. Upoštevajte njihove zahteve za sonce, vlago, pH tal in druge specifične potrebe.
- Razmislite o velikosti gredic, razporeditvi in razmiku med njimi. Potke med gredicami so pomembne pri načrtovanju saj nam preprečijo pohojanje gredic in rastlinic.
- Pripravite prst za sajenje rastlin. Odstranite plevel in prekopljite tla. Pred prekopavanjem dodajte kompost iz kompostnika, če ga imate. To je najboljše in najcenejše gnojenje lastnega vrta. Čez celo leto mečemo organske ostanke na kompostnik, spomladi pa lahko s kompostiranimi ostanki pognojimo svoj vrt. Če nimate kompostnika je potrebno organsko snov dodati drugače in dokupiti organska gnojila.
- Pri sajenju ali sejanju upoštevajte razdaljo med rastlinami in globino za vsako vrsto rastline posebej.
- Redno zalivajte in gnojite rastline tudi kasneje.
Kako izboljšati gredice za vrt z organskimi gnojili?
Kakovost tal je ključnega pomena za uspešno rast rastlin na vašem vrtu. Organska gnojila so nujen način, da izboljšate kakovost tal, saj vsebujejo hranila in mikroorganizme, ki spodbujajo zdravo rast rastlin.
Kompost je odličen in najcenejši vir organske snovi in hranil. Dodajanje komposta na tla pomaga izboljšati strukturo tal, zadrževanje vlage in izboljšanje sposobnosti tal, da zadržijo hranila.
Rastlinski ostanki, kot so odpadki iz vrta ali pokošena trava jih mečemo v kompostnik čez celo leto in so odličen vir organske snovi in hranil. Dobro je uporabiti hitre komposterje, ki pospešijo kompostiranje ostankov, tako je kompost hitreje pripravljen in zavzame manj prostora v kompostni kopi.
Hlevski gnoj je bogat vir hranil, vendar ga je treba uporabljati previdno, saj preveč gnoja lahko povzroči preveč dušika v tleh, kar lahko vodi do preveč bujne rasti in manjšega pridelka. Prav tako je pomembno, da se gnoj dobro razgradi pred uporabo, da se prepreči morebitne bolezni. Problem pri gnojenju s hlevskim gnojem so tudi škodljivci in veliko plevela, ki ga dobimo na vrt s semeni iz nastilja v gnoju.
Sintetičnih gnojil ne priporočamo, saj to ni vodilo k ohranjanju sonaravnega načina vrtnarjenja.
Katere vrste zelenjave lahko posadim ali posejem skupaj na gredico?
Pri sajenju zelenjave na gredice morate biti previdni, katere vrste zelenjave sadite skupaj. Nekatere vrste imajo medsebojno koristne učinke, druge pa si lahko škodijo. Tu je nekaj nasvetov za izbiro zelenjave, ki jo lahko posadite skupaj:
- Če želite, da vaša zelenjava dobro uspeva, lahko posadite rastline, ki imajo podobne potrebe po vodi in hranilih. Na primer, zelje, brokoli in cvetača imajo podobne potrebe po hranilih in vodi.
- Izogibajte se kombiniranju zelenjave iste družine: Čeprav so zelenjava iste družine, lahko imajo različne škodljivce in bolezni. Na primer, paradižnik in krompir sta člana iste družine in ju ne bi smeli saditi skupaj.
- Ena od najboljših praks pri sajenju zelenjave je kolobarjenje pridelkov na gredicah. To preprečuje izčrpavanje tal in zmanjšuje tveganje za bolezni in škodljivce. Na primer, če ste lani na določeni gredici sadili krompir, bi letos lahko na isto gredico sadili fižol ali grah.
- Poskrbite, da rastline ne bodo sence druga drugega: Poskrbite, da bodo visoke rastline posajene na severni strani gredice, da ne bodo senčile nizko rastočih rastlin.
Nekaj primerov dobrih sosedov, ki jih lahko sejemo/sadimo na isto gredico:
- koper, peteršilj in korenje se dobro ujemajo in lahko zmanjšajo škodljivce, ki napadajo korenje.
- Paradižnik, bazilika in čebula se dobro ujemajo in lahko odganjajo škodljivce, ki napadajo paradižnik in druge rastline.
- Česen in jagode so zelo dobri sosedi.
- Krompir, fižol in koruza se dobro ujemajo, saj fižol in koruza dodajata dušik v tla, kar je koristno za krompir.
- Zelje, kumare in redkvica se dobro ujemajo, saj kumare in redkvica zmanjšujejo škodljivce, ki napadajo zelje.
- Rukola, špinača in solata se dobro ujemajo, saj imajo podobne potrebe po vodi in hranilih.
Ti nasveti vam bodo pomagali, da boste posadili zelenjavo, ki bo dobro rasle skupaj.
Zakaj je pH tal pomemben za vrtnine?
pH tal je pomemben za vrtnine, ker vpliva na njihovo rast, zdravje in sposobnost absorbiranja hranil. pH tal meri kislost ali alkalnost tal. Večina vrtnin potrebuje pH vrednost med 6,0 in 7,0.
Če je pH tal prenizek, lahko rastline trpijo zaradi pomanjkanja hranil, kot so dušik, fosfor in kalij. Čeprav so ta gnojila prisotna v zemlji, so zaradi nizkega pH-ja “zaklenjeni” in jih korenine rastlin ne morejo črpati. Tako je pridelek slab in pojavljajo se bolezni.
Zato je pomembno, da vsako leto testirate pH tal na vašem vrtu in ga po potrebi prilagodite, da zagotovite, da bodo vaše vrtnine rasle zdravo in uspešno.
Za dvig pH so se zelo izkazale apnenčaste morske alge, ki so topne v kislem mediju ( v tem primeru vrtna zemlja ) in se ne izpirajo z vodo, kot je to znano za rudninski kalcij. Apnenčaste morske alge poleg pH-ja uravnavajo še kalcij v zemlji, ki je izrednega pomena v prehrani rastlin.
Še posebej so na pomanjkanje kalcija občutljive sadike plodov. Če jih ne dodajamo pred rastno sezono v zemljo je potrebno plodovkam dodajati kalcij preko listov, ko že rastejo plodovi. Z dodajanjem preko listov začnemo ko so plodovi še čisto majhni. Tako se izognemo boleznim, ki poleti pestijo npr. paradižnike in paprike.
Za učinkovito kompostiranje
Uravnava pH tal
Organsko gnojilo za zemljo
Sorodni članki
792 besed4,1 minut branjaEden od ključnih dejavnikov, ki vplivajo na produktivnost vaših pridelkov je pH vrednost tal. Kislost tal, izražena s pH številko, igra ključno vlogo pri absorpciji hranil, ki so bistvena za zdravo rast rastlin. Preberite, kako izboljšati kislost tal z apnencem iz morskih alg ter zagotoviti najboljše pogoje za vaše vrtnine.
916 besed4,7 minut branjaNačrtovanje gredice za vrt spomladi je odličen način, da se kar najbolje pripravite na sezono. Preverite par korakov, kako najbolje načrtovati gredice.
343 besed1,8 minut branjaMraz ali zmrzal lahko uniči naše rastline na vrtu. Pred napovedanimi znižanji temperature se lahko zavarujemo z aminokislinami. Večja odpornost rastlin na nizke temperature z uporabi aminokislin je učinkovita in ekološko prijazna.
