Gnojevka, ki je manj agresivna do korenin, boljša izkoriščenost dušika, majhne, a zelo dostopne količine apnenca iz alg in mikroelementov – to so glavne ugotovitve preizkušanja z Glenor KR+ obdelane goveje gnojevke na zavodu LUFA v Karlsruhe.

Dodatek Glenorja KR+ h goveji gnojevki je izboljšal njene fizikalne lastnosti postala je bolj tekoča in je zato lažje in hitreje odtekala z rastlinskih delov ter prodirala v tla. Skupaj z boljšim izkoristkom dušika ter apnencem alg in mikroelementi so po gnojenju z obdelano gnojevko dosegli višje pridelke ob enaki ali boljši kakovosti krme.

Poznano je, da obdelana gnojevka ugodneje deluje na rast rastlinskih korenin. To velja tudi za govejo gnojevko, pridobljeno od živali, ki so bile krmljenje z dodatkom GlenorjaKR+. Kadar pride neobdelana gnojevka v stik s koreninami, poškoduje najfinejše korenine – lasnice, preko katerih poteka glavnina vnosa hranil in vode v rastlino. V izjemnih razmerah lahko surova gnojevka te lasnice popolnoma uniči – požge. Vzrok temu so organske kisline in amonijak, ki se razgradijo šele med zorenjem gnojevke. Ob neposrednem stiku teh agresivnih snovi pa lahko povzročijo opisane poškodbe korenin, kar privede tudi do poslabšanja rasti celotne rastline.

V poskusih z jaro ogrščico na poskusnem posestvu LUFA Augustenberg so ugotovili naslednje učinke gnojenja s surovo ali z Glenorjem KR+ obdelano gnojevko:

Prirast korenin nadzemnega, dela ogrščice pri gnojenju z gnojevko (relativno glede na gnojenje z neobdelano gnojevko)

Očitna je razlika v razvoju in prirastu korenin. Ob negnojenju je rastlina enostransko razvila koreninski sistem, s katerim je ,,iskala” hranila v tleh. Pri gnojenju z gnojevko z dodatkom Glenor KR+ je tudi močneje razvila koreninski sistem, sočasno pa tudi nadzemni del. Ker je bila pri vseh postop­ kih z gnojevko uporabljena enaka količina gnojevke, vzroke za različen razvoj korenin iščemo drugje, ne pa v pomanjkanju hranil. Predvsem lahko sklepamo na že opisano ugodnejše delovanje obdelane gnojevke na rast korenin. Ugoden učinek obdelave gnojevke z Glenor KR+ je bil potrjen tudi v številnih poljskih poskusih v naslednjih letih.

Poleg številnih drugih dejavnikov na rodovitnost tal vplivajo vreme in biološke lastnosti, predvsem vsebnost humusa in biološka aktivnost.

Meritve na dveh sosednjih travniških parcelah, gnojenih z neobdelano ali z Glenor KR+ pripravljeno gnojevko, so pokazale na višjo vsebnost humusa in večjo vodno kapaciteto pri slednjem. To kaže na optimalne življenjske pogoje za organizme v tleh. Višja vsebnost humusa je rezultat večje ustvarjene biomase in potrjuje rezultate ločenih poskusov z oljno ogrščico.

Koristi povečane rodovitnosti tal so :

• višji in zanesljivejši pridelki rastlin,
• boljša hranilna vrednost krme zaradi izboljšane botanične sestave (več metuljnic ter manj manjvrednih zeli in grobih visokih trav),
• večja odpornost na sušo zaradi močneje razvitega koreninskega sistema,
• boljša prevoznost tal, se zlasti po obdobjih močnejših padavin (jeseni).

Iz gnojevke goveda, ki je v obroku imelo Glenor KR+, so se zmanjšale izgube gnojevke za 50 % (v primerjavi z neobdelano gnojevko), in to ne glede na vrsto tal (neporaščena, rahla, zbita ali zatravljena), na katerih so gnojevko uporabili. V številnih poskusih, ki so jih izvedli na raziskovalni postaji LUFA, so ugotovili, da so bile izgube dušika pri gnojevki, ki so ji dodali Glenor neposredno pred razvažanjem, sicer precej večje kot pa pri gnojevki, kjer so Glenor dodajali že v krmo, vendar so bile tudi v tern primeru izgube nižje kot pa pri neobdelani gnojevki. To razlagajo z boljšo vezavo na minerale glin in površino delcev alg že v prebavilih živali kot tudi med samim skladiščenjem gnojevke.

Dosedanje pozitivne izkušnje s krmljenjem oziroma dodajanjem Glenorja KR+ v gnojevko nakazujejo potrebo po spremembi gnojilnih načrtov. Zlasti pri pridelavi osnovne krme lahko zmanjšamo ali popolnoma izpustimo gnojenje z mineralnimi gnojili, saj ob zadostni količini gnojevke vsa potrebna hranila dodamo že z njo. Gnojenje z obdelano gnojevko zaradi ustrezne vsebnosti glavnih hranil, še posebej pa zaradi dobre izkoristljivosti mikroelementov, zagotavlja visoke in zanesljive pridelke ob sočasni dobri botanični sestavi. Na to obdelana gnojevka ugodno vpliva zaradi dodatnega kalcija iz alg, je pa dodatno apnenje seveda koristno na bolj kislih tleh. Rezultati poskusov gnojenja travnikov z neobdelano ali z Glenor KR+ obdelano gnojevko so podani v naslednji preglednici:

V teh poskusih so za vsako košnjo gnojili s 13 m3 gnojevke na hektar. V vseh primerih je bil najvišji pridelek dosežen z gnojevko, obdelano z Glenorjem. Povečanja pridelka ni možno pojasniti samo z manjšimi izgubami amonijaka med skladiščenjem in aplikacijo gnojevke (v povprečju 14 kg N/ha), ampak je vsota vseh pozitivnih dejavnikov, ki jih prinese obdelava gnojevke z Glenor KR+.

Markus Mokry LUFA, Karlsruhe