Zadnje čase se vedno več govori in piše o izboljšanju okolja, podeželja, o ohranitvi čiste narave, o raznih projektih in ukrepih, tako okoljevarstvenih kot o ostalih zdravstvenih direktivah, ki pripomorejo h kompleksni kakovosti življenja, zdravja in čistega okolja.

In govorilo in pisalo se bo vedno več, že zaradi članstva v EU, predvsem pa zaradi naravnih katastrofalnih posledic, ki se kažejo kot bumerang našega dosedanjega ravnanja z naravo in njenim izkoriščanjem.

In kakšen je smiseln prispevek za okolje in kmetijstvo, kadar govorimo o boljšem izkoristku lastnih gnojil?

V kmetijstvu se v vedno večji meri uporabljajo najrazličnejše dodatne snovi (pomožna sredstva za rastline in tla, za fermentiranje …), prav tako pa se kmetom iz vseh teh različnih naslovov obljubljajo najrazličnejše prednosti. Kako oceniti, katere so prave, katere lahko združijo tiste usmeritve, da se doseže najboljši možen učinek in se hkrati z njihovo uporabo ne posega škodljivo v okolje, tla, podtalnico, varuje živali, ljudi, in ki se hkrati gospodarsko in ekonomično splača?

Kako izbrati, da bo hkrati z ozaveščeno uporabo teh sredstev dosežen v tej smeri celo napredek?

Tudi v kmetijstvu se vedno več uporabljajo pomožne snovi ali dodatki, ki naj bi ugodno vplivali na pridelke, priraste in na okolje. Proizvod Glenor KR+ je biološki pospeševalec kompostiranja oz. Dodatek h krmi. Sestavljajo ga rdeče alge, bentonit, biološki fermentator in zelišča. Glenor KR+ kot dodatek h krmi ima dodana se organsko vezana mikroelementa selen in cink. Glede uporabe v obliki biološkega pospeševalca kompostiranja imamo na voljo dve različici, bodisi umešanje v gnojne kanale ali v gnojno jamo (tako zagotovimo kontinuirano fermentacijo), bodisi v obliki dodajanja neposredno pred raztrosom. Drugi način je še dodatek Se/Zn h Glenorju KR+, uporablja se kot krma. Ta ima dve dodatni prednosti, saj spodbuja zdravje in učinkovitost živali in izboljšuje rast in strukturo rastlin. Bistvena prednost je zmanjšanje porabe mineralnih dušičnih gnojil.

Večletna opažanja, poročila o izkušnjah in vse več podatkov iz praktičnega kmetijstva v mlečni živinoreji so spodbudila Institut LUFA iz Augustenberga k temu, da so v okviru vzorčnih kmetij v Nemčiji izvedli uporabno raziskavo ter se lotili raziskav in poskusov na tem področju. Inštitut je imel na razpolago naštete izdelke: Glenor KR+ in obogaten Glen.9r KR+ Se/Zn. Iz morskih alg je izdelan tudi tretji izdelek Litho KR+ za naravno kalcifikacijo tal.

V LUFA v Augustenbergu so razvili tako imenovani standardizirani sistem kontrole za dodatke h gnojevki, s katerim ugotavljajo fizikalne in kemične lastnosti ter vidik škodljivih snovi. Pri fizikalnih lastnostih se ugotavljajo tehnološke lastnosti, kot so homogenost, možnost homogeniziranja in tekočnost. Pri kemičnih lastnostih se ugotavlja količinsko določljive sestavine, kot so hranilna vrednost, mikroelementi, osnovne učinkovine in organske snovi ter nenazadnje škodljive snovi. Z vidika prisotnosti škodljivih snovi se ugotavlja emisija amoniaka v povezavi z metanom in smejalnim plinom, vsebnost organskih kislin, vsebnost težkih kovin, sluzi, tujih snovi. Zaradi emisij amoniaka prihaja do obremenitev s smradom, dušik se izgublja v rastlinski pridelavi in pojavljajo se okoljevarstveni problemi, kot so onesnaženje voda, kisli dež in posredni vpliv na spremembo podnebja.

Pojavlja se torej vprašanje, ali lahko z obdelavo gnojevke vplivamo na zmanjšanje emisije amoniaka. V ta namen so pri LUFA v laboratoriju izdelali merilni sistem z dinamičnimi komorami. Vzorce tal so obdelali z različnimi vzorci gnojevke, pri temperaturi 20 °C in ob ventilaciji 0,004 mis ter pri menjavi 50 % zraka v minuti. Teste so opravljali z različnimi vrstami goveje in svinjske gnojevke (neobdelana, gnojevka z Glenorjem KR+ umešan/kot krmilo). Bistveni rezultat glede emisije amoniaka je bil, da se je emisija pri obdelani gnojevki z Glenorjem KR+ zmanjšala.

Ker se je Nemčija leta 1999 v okviru Multikomponentnega protokola (UN-ECE-Protokol za odpravljanje zakisanosti, evtrofikacije in prizemnega ozona) zavezala, da bo do leta 2010 emisije amoniaka v hlevih in pri skladiščenju tekočih živinskih gnojil zmanjšala za 20% oziroma 40 %, pri raztrosu gnojevke in gnojnice pa za 30 % (Nacionalni program zvezne vlade za zaščito klime 2000), je potrebno posvetiti uporabi Glenor KR+ kot cenovno ugodnemu in ekološko prijaznemu ukrepu večjo pozornost. V Sloveniji omenimo na področju zaščite in varovanja okolja Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja 2007-2013, Natura 2000, REC Slovenija, različni so projekti in društva, ki rastejo kot gobe po dežju, saj se ozaveščeni ljudje že zavedamo posledic preteklih dejanj.

Glenor KR+ je bil prvotno razvit kot fermentator gnojevke, vendar pa se vedno bolj uporablja predvsem kot dodatek krmi – posebno v različici z dodatkoma Se in Zn. Oba izdelka vsebujeta morske alge, naravne ionske izmenjevalce in visoko aktivne biološke aktivatorje za stimuliranje aerobnih in anaerobnih mikroorganizmov. Ne vsebujeta nobenih škodljivih snovi za ljudi, živali ali okolje. Nasprotno!

Vidni znaki stresa (rdeči uhlji).

Ima takojšnje in trajno delovanje. Zaradi svojih aktivatorjev ga lahko intenzivno in enakomerno vmešamo V uskladiščeno neobdelano gnojevko neposredno pred praznjenjem gnojne jame. Glenor KR+ veže oz. nevtralizira prisotne vonjave in za korenine škodljive snovi. Tudi na ta način bomo dosegli enake rezultate v gnojevki in na polju. Razlika je le v tern, da pri tern načinu ni prednosti, ki jih uporaba Glenorja KR+ Se/Zn pomeni tudi za živali.

Je preparat, obogaten s selenom in cinkom, se uporablja kot dodatek za krmljenje živali. Količina Se in Zn je v mejah, tako da ne pride do prekoračitve zgornje meje, četudi bi uporabljali še ostale mineralne vitaminske dodatke z njuno vsebnostjo.

Z njegovo uporabo smo dosegli naslednje rezultate:

• Izboljšali presnovo krme, zmanjšali smrad v hlevu in na polju (Bentonit­Montmorillonit).
• Izboljšanje klime v hlevu (muhe in smrad) so najprej opazili subjektivno, kasnejse meritve pa so pokazale, da se je poleg amoniaka v zraku zmanjšala tudi vsebnost nekaterih drugih snovi, ki imajo močan vonj (fenoli, merkaptani, druge žveplo vsebujoče organske snovi) in jih izločajo živali s sečem in blatom iz telesa in v ozračje. Dodatek Glenorja KR+ Se/Zn znaten del teh snovi veže ali pospeši njihovo razgradnjo že v živalih, pa tudi kasneje v gnojevki. V bistvu Glenor KR+ Se/Zn že v prebavilih prične pozitivne spremembe na gnojevki. Zaradi vezave amoniaka je vsebnost tega v gnojevki za 20 % višja ob uporabi Glenorja KR+ Se/ Zn, ustrezno manj pa ga je v zraku.
• Zmanjšala se je bolezen parkljev (veza­ va amoniaka).
• Zdravje in počutje živali se izboljšata, razbremeni se okolje.
• Obdelana gnojevka z dodatkom

Glenorja KR+ Se/Zn postane homogena, tekoča. Posledica boljše tekočnosti je zmanjšana nevarnost zamašitve gnojnih kanalov, homogena gnojevka omogoča tudi lažji raztros in s tem prihranek energije. Ker bolj tekoča gnojevka po raztrosu, na primer na travinju, z rastlin odteče hitreje – tudi brez večjih padavin, je rezultat manjša izguba rastlinam dostopnega amonijevega dušika, rastline gnojevko bolje prenašajo, posledično je učinek gnojenja večji. Ugotovljeno je bilo, da se ob raztrosu neobdelane gnojevke ob stiku z mladimi, aktivnimi koreninami le-te poškodujejo in si ožgejo lasne korenine, ki so izjemnega pomena za absorpcijo vode in hranilnih snovi.

Razlog je v fitotoksičnih organskih kislinah in amoniakom v gnojevki, ki postanejo neškodljivi šele po fermentaciji ali po kemijski vezavi (zapufranju) v tleh po oranju. Pri neposrednem stiku teh snovi s koreninskim sistemom, na primer pri gnojenju z gnojevko na travinju ali pri večji količini raztrošene gnojevke pred setvijo koruze, lahko pride do opisanih poškodb z ustreznim zmanjšanjem rasti. Pogosta oblika pomoči, da bi zavarovali rastlino pred temi ali drugimi poškodbami (ožig listov npr.), je dodajanje vode. Z uporabo obdelane gnojevke pa lahko rešimo ta problem bolj elegantno in ceneje.

Brez gnojenja si mora rastlina po začetnem enostranskem pospeševanju koreninskega sistema zagotoviti vegetativno in nenazadnje generativeno »preživetje«. Nekaj podobnega se zgodi tudi pri suši. Gnojenje z gnojevko, obdelano z Glenor KR+, je za koreninsko rast občutno boljše kot zgolj gnojenje z neobdelano gnojevko. Učinek si lahko razlagamo z boljšo sprejemljivostjo obdelane gnojevke za korenine kot tudi z boljšo dostopnostjo hranil oziroma njihovim sproščanjem iz organskih rezerv gnojevke in tal. Poskus, opravljen v ta namen, dokazuje, da je bilo ob manjši razliki v rasti poganjkov in v absorp­ ciji dušika (-4 %) sproščanje dušika v variant »Goveja gnojevka z Glenor KR+« večje za 80 %. To pomeni, da je dušik bolje učinkoval z govejo gnojevko. V naslednjih letih so bila ta opažanja potrjena na več eksaktnih poljskih poskusih, danes pa lahko potrdijo to tudi kmetje v svoji dosedanji praksi.

• Prav tako se zmanjša – predvsem glede na kakovost travne silaže – tveganje, da na rastlini ostanejo ostanki gnojevke (ni nevarnosti ožiga), ki po končani košnji negativno vplivajo na potek siliranja (fermentacijo) in s tern na kakovost krme. Nenazadnje so posledice opazne tudi pri krmljenju (okusnost) in pri učinkovitosti krme (kakovost krme) v hlevu.
• Gnojevke med črpanjem skorajda ali povsem ni več potrebno mešati, spremeni se toksičnost gnojevke na korenine, v podporo za rast korenin.
• Tako obdelana gnojevka torej ni agresivna in se v času dovoljenega izvoza lahko tretira kmetijske površine tudi takrat, ko ni dežja, vendar ne prepozno zvečer ali prezgodaj zjutraj. Tako obdelana gnojevka omogoča 2,5 krat večjo dostopnost dušika iz gnojevke in za 28 % več koreninske mase, več suhe snovi zrnja koruze in občutno manj ostankov dušika v tleh in pridelku.