Kmetje se bodo v prihodnje še bolj z natančnostjo posvečali gnojenju, pripravi gnojilnih načrtov. Predvsem jih v to sili evropska zakonodaja s trajnostnim kmetovanjem, po novem pa tudi visoke cene mineralnih gnojil. Ta so se v zadnjih mesecih podražila skoraj za trikrat in številni so se že odločili, da se bodo letos bolj zanašali na lastna, organska gnojila. V večini primerov je to gnojevka.
Razvožena gnojila so velikokrat sveža, neobdelana in v neprimernem stanju, s čimer v tla ne vnesemo dobre hrane za mikroorganizme in druga živa bitja, ki skrbijo za razkroj. Poleg tega je pri razvozu takih gnojil močnejši smrad, kar je v urbanih naseljih vedno večji problem.
V živinskih gnojilih so živalski izločki skupaj z neprebavljeno krmo in vodo. Glede na razmerje teh produktov ter v odvisnosti od zaužite krme ter krmnih dodatkov je različna tudi kakovost živinskih izločkov. V njih so najbolj pomembna hranila dušik, fosfor in kalij, ki jih želimo iz živinskih gnojil čim bolje izkoristiti. Za dober izkoristek je treba živinska gnojila obdelati in pravilno skladiščiti. Možnosti je več. Na voljo je aerobna obdelava, kar pomeni, da dovajamo zrak v živinska gnojila, možnost je dodajanje posebnih preparatov, ki pospešijo obdelavo in preprečijo gnitje iztrebkov živinskih gnojil. Posledica gnitja, ki je najbolj in najhitreje opazna, je neprijeten in močan vonj. Poleg tega se v živinskih gnojilih dvigne pH, ki negativno vpliva na parklje živali ter poveča razvoj patogenih – nezdravih mikroorganizmov, ki povzročajo različne bolezni. Iz gnilih živinskih gnojil se sproščajo amonijak, vodikov sulfid in metan.
Zadnje čase na številnih kmetijah uporabljajo prehranske dodatke, ki po raziskavah strokovnjakov blagodejno vplivajo na prebavo pri živalih in v nadaljnjem procesu pomagajo pri obdelavi gnojevke. Eden takih je dodatek Glenor KR+.
V živinskih gnojilih dušik nastopa v dveh oblikah: organski in amonijski. Amonijski dušik, ki ga je veliko v gnojevkah, gnojnicah in perutninskem gnoju, se delno spremeni v hlapni in toksični amonijak. Hlapni amonijak nastaja v vlažnem gnoju ali gnojevki, če je pH raztopine nad 6,5. Izhlapevanje je pospešeno v toplem in vetrovnem vremenu. Izhlapevanje popolnoma preneha, če pH raztopine pade pod 4,5. Izgube dušika, ki pri tem nastanejo, so lahko velike in pomenijo ekonomsko škodo. Dušik je namreč dragoceno hranilo. Izhlapeli amonijak poslabša klimo v hlevu in bivanjske razmere za živino. Dodatek Glenor KR+ za zmanjšanje izgub dušika iz živinskih gnojil vsebuje apnenčaste alge, moko morskih alg, zelišča ter bentonit. S tem dosežemo večjo vezavo dušika v gnojevki in v tla vnašamo čim bolj zorjena živinska gnojila, da s tem zmanjšamo izgube dušika in drugih hranil v času skladiščenja. Želimo, da so v tleh pestre mikrobne združbe, ki so pomembne pri razkrajanju organske snovi in pri proizvodnji metabolitov, za nastajanje humusa. Posledično bomo s čim manjšimi vložki dosegli tudi dobro strukturo in rodnost tal.
Glenor KR+ Se/Zn je preparate, obogaten s selenom in cinkom, ki se uporablja kot dodatek za krmljenje živali. Količina selena in cinka je v fizioloških mejah, tako da ne pride do prekoračitve zgornje meje, četudi bi uporabljali še ostale mineralno-vitaminske dodatke z njuno vsebnostjo.
- izboljšanje prebave krme, zmanjšanje smradu v hlevu in na polju;
- izboljšanje klime v hlevu (muhe in smrad) – poleg amonijaka v zraku se je zmanjšala tudi vsebnost nekaterih drugih snovi, ki imajo močan vonj in jih izločajo živali s sečem in blatom. Dodatek Glenorja KR+ Se/Zn znaten del teh snovi veže že v živalih, pa tudi kasneje v gnojevki. Zaradi vezave amonijaka je vsebnost dušika v gnojevki za 20 % višja, ustrezno manj pa ga je v zraku;
- manj obolenj parkljev (vezava amonijaka);
- zdravje in počutje živali se izboljšata, razbremeni se okolje;
- povečan pridelek
Obdelana gnojevka z dodatkom Glenorja KR+ Se/Zn postane homogena in tekoča, izboljša se njena kakovost. Posledica boljše tekočnosti je zmanjšana nevarnost zamašitve gnojnih kanalov, homogena gnojevka omogoča tudi lažji raztros in s tem prihranek energije. Bolj tekoča gnojevka po raztrosu, na primer na travinju, z rastlin odteče hitreje – tudi brez večjih padavin. Manjša je izguba rastlinam dostopnega amonijevega dušika, rastline gnojevko tudi bolje prenašajo, posledično je učinek gnojenja večji. Obdelana gnojevka ne poškoduje občutljivih koreninskih laskov, ki so velikega pomena za absorpcijo vode in hranilnih snovi. S tem se poveča količina in kakovost pridelka.
Ob dolgoročni uporabi se zniža poraba mineralnih gnojil. Rastline lažje dostopajo do hranil. Ne pozabimo, da ima kubični meter gnojevke prežvekovalcev poleg organske mase tudi pet kilogramov dušika, tri kilograme fosforja in 1,8 kilograma kalija. Prašičja gnojevka pa vsebuje pet kilogramov dušika, 1,6 kilograma fosforja in 5,6 kilograma kalija.